PROGRAM MONITORINGA
PITNE VODE 2005

VSEBINA

1 UVOD 3
2 MONITORING PITNE VODE 2005 4
2.1 ŠTEVILO OSKRBOVALNIH OBMOČIJ, ŠTEVILO REDNIH IN ŠTEVILO OBČASNIH PRESKUŠANJ PO REGIJAH IN PO VELIKOSTIH OSKRBOVALNIH OBMOČIJ 4
KRITERIJI ZA VZORČENJE PITNE VODE V OSKRBOVALNEM OBMOČJU (2005) 6
2.2 KRITERIJI ZA NABOR PESTICIDOV 9
3 VZORČENJE PITNE VODE 10
3.1 POGOJI ZA VZORČENJE 10
3.2 PRIPRAVA NA VZORČENJE 11
3.3 NAVODILA ZA VZORÈENJE PITNE VODE 11
3.3.1 MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA 11
3.3.2 FIZIKALNO KEMIJSKA PRESKUŠANJA 12
3.3.3 SPLOŠNE OPOMBE 13
3.4 ROKI ZA VNOS IN POTRDITEV REZULTATOV PRESKUŠANJ 14
4 PRILOGE 15
Priloga 1: NABOR PARAMETROV ZA REDNA IN OBČASNA PRESKUŠANJA TER TERENSKE MERITVE ZA VODO IZ VODOVODNEGA OMREŽJA V PROGRAMU MONITORINGA (2005) 16
Priloga 2: SEZNAM PRAVNIH IN FIZIČNIH OSEB, KI PREDPAKIRAJO PITNO VODO 20
Priloga 3: NABOR PARAMETROV ZA REDNA IN OBČASNA PRESKUŠANJA TER TERENSKE MERITVE ZA VODO, NAMENJENO ZA PAKIRANJE V PROGRAMU MONITORINGA (2005) 21
Priloga 4: SEZNAM OSKRBOVALNIH OBMOČIJ ZA ODVZEM VZORCEV ZA LABORATORIJSKO PRESKUŠANJE PITNE VODE NA RADIOAKTIVNOST V OKVIRU MONITORINGA 2005 26

UVOD

Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04 in 35/04). Namen monitoringa je preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov. Za ta namen sprejme Ministrstvo za zdravje letni program monitoringa pitne vode. Program mora doloèati mesta vzorèenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije. Glede obsega in frekvence mora biti izdelan v skladu s pogoji pravilnika, ki predpisuje število vzorcev v odvisnosti od števila prebivalcev oz. kolièine distribuirane vode na oskrbovalnem območju. Število vzorcev mora biti enakomerno razporejeno v času in prostoru, zato je pripravljen tedenski razpored izvajanja monitoringa pitne vode za redna in občasna preskušanja Z obsegom rednih preskušanj se zagotavlja osnovne informacije o pitni vodi, pa tudi informacije o učinkovitosti priprave pitne vode (še zlasti dezinfekcije), kjer se ta uporablja, z občasnimi preskušanji pa informacije o skladnosti pitne vode za vse parametre pravilnika. Èe obstaja verjetnost, da nekateri parametri ne bodo presegali mejne vrednosti, jih je možno v programu izpustiti. Vzorce se odvzema na posamezni pipi uporabnika znotraj oskrbovalnega območja, ki je zemljepisno doloèeno obmoèje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov približno enake. Pri geografskem razporejanju mest vzorčenja v oskrbovalnem obmoèju se prednostno upošteva enakomernost geografske razporeditve oz. razvejanost omrežja in gostota prebivalstva. Število vzorcev se lahko zmanjša, če so vrednosti rezultatov v obdobju vsaj dveh zaporednih let stalne in znatno boljše od mejnih vrednosti in je verjetno, da ne bo noben dejavnik povzročil poslabšanja. Pogostost ne sme biti manjša kot 50% števila vzorcev, opredeljenih v pravilniku.

Predlog programa monitoringa za pitno vodo 2005 je v skladu z 12. členom Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04 in 35/04) pripravil nosilec monitoringa v sodelovanju s komisijo, Zdravstvenim inšpektoratom RS, Uradom za kemikalije RS, Upravo RS za varstvo pred sevanji in predstavniki upravljavcev.

• Predlog programa obsega naslednje sklope, iz katerih so razvidna mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalci in laboratoriji, ki izvajajo preskušanje vzorcev:
• Število oskrbovalnih območij, število rednih in število občasnih preskušanj po regijah in po velikosti oskrbovalnih območij.
  Kriteriji za vzorčenje pitne vode v oskrbovalnem območju
• Kriteriji za nabor pesticidov
• Vzorčenje pitne vode
• Priloge:
  Priloga 1: Nabor parametrov za redna in občasna preskušanja ter terenske meritve za vodo iz vodovodnega omrežja v programu monitoringa (2005)
  Priloga 2: Seznam pravnih in fiziènih oseb, ki predpakirajo pitno vodo
  Priloga 3: Nabor parametrov za redna in obèasna preskušanja ter terenske meritve za vodo, namenjeno za pakiranje v programu monitoringa (2005) in nabor parametrov za redna in obèasna preskušanja ter terenske meritve za vodo, namenjeno za pakiranje v programu monitoringa (2005).
  Priloga 4: seznam oskrbovalnih območij za odvzem vzorcev za laboratorijsko preskušanje pitne vode na radioaktivnost v okviru monitoringa 2005

V Sloveniji je v Zbirki podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo za leto 2005 vpisanih 1013 oskrbovalnih obmoèij. Preskušanja so v l. 2005, načrtovana za oskrbovalna območja z ³ 501 prebivalci, v celotnem obsegu in številu, kot je določeno s pravilnikom za redna (razen parametrov: aluminij, nitrit in železo) in občasna preskušanja. Za oskrbovalna območja s 500 in manj prebivalci se občasna preskušanja v letu 2005 ne bodo izvajala. V izvajanju monitoringa v letu 2005 bodo vsa določena mesta vzorèenja fiksna. Za redna preskušanja je načrtovanih 5976 vzorcev, za občasna pa 454 vzorcev iz sistemov za oskrbo s pitno vodo. Preskušanje pitne vode, namenjene za pakiranje, se v letu 2005 opravi v obsegu enega rednega in enega občasnega preskušanja pri petih proizvajalcih predpakirane pitne vode.

V skladu s 35. členim Pravilnika o pitni vodi bo pripravljeno poročilo o pitni vodi v republiki Sloveniji za preteklo leto najpozneje do 31. maja. Poroèilo bo dostopno na spletnih straneh.

MONITORING PITNE VODE 2005

• ŠTEVILO OSKRBOVALNIH OBMOČIJ, ŠTEVILO REDNIH IN ŠTEVILO OBČASNIH PRESKUŠANJ PO REGIJAH IN PO VELIKOSTIH OSKRBOVALNIH OBMOČIJ

KRITERIJI ZA VZORČENJE PITNE VODE V OSKRBOVALNEM OBMOČJU (2005)

Vzorčenje pomeni odvzem vzorca pitne vode za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja vključno s terenskimi meritvami, na istem mestu vzorčenja in ob istem času odvzema vzorca. Vzorčenje za preskušanje na radioaktivnost se opravi hkrati z rednim ali občasnim vzorčenjem po dogovoru z Upravo RS za varstvo pred sevanji.

Kot mesto vzorčenja se določi objekt, kot čas odvzema vzorca se določi teden v letu. Mesto in čas se, razen izjemoma, ne smeta spreminjati.

Mesto vzorčenja - objekt je določen z naslednjimi parametri: vrsta objekta - ime in naslov objekta (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj).

Oskrbovalna območja za leto 2005 so za območja, ki oskrbujejo ³ 5001 prebivalcev določili zavodi za zdravstveno varstvo skupaj z upravljavci. Za določitev oskrbovalnih območij za leto 2005 za območja, ki oskrbujejo 5000 in manj prebivalcev v letu 2005 sodelovanje upravljavcev ni bilo nujno.

Preskušanja se v l. 2005, za oskrbovalna območja z ³ 501 prebivalci, opravijo v celotnem obsegu in številu, kot je določeno s pravilnikom za redna (razen parametrov: aluminij, nitrit in železo) in občasna preskušanja (glej Priloga 1: Nabor parametrov za redna in občasna preskušanja ter terenske meritve za vodo iz vodovodnega omrežja v programu monitoringa (2005)). Za oskrbovalna območja s 500 in manj prebivalci se občasna preskušanja v letu 2005 ne bodo izvajala.

Število vzorcev (vsi vzorci), število mest vzorčenja, število vzorcev na posamezno mesto vzorčenja in pogostnost vzorčenja je, glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju oz. količino distribuirane vode na oskrbovalnem območju, prikazano v tabeli 1 za redna in tabeli 2 za občasna preskušanja.

Tabela 1: Redna preskušanja
(Op.: primarni kriterij pri razporejanju oskrbovalnega območja v skupino je število prebivalcev na oskrbovalnem območju)

- pri vzorčenju 6 x letno je lahko razmik med dvema vzorčenjema najmanj 7 tednov in največ 9 tednov.

Tabela 2: Občasna preskušanja
(Op.: primarni kriterij pri razporejanju oskrbovalnega območja v skupino je število prebivalcev na oskrbovalnem območju)

1* določi nosilec
- pri vzorčenju 1 x letno se vzorec odvzame kadarkoli v letu;
- pri vzorčenju 2 x letno je lahko razmik med dvema vzorčenjema najmanj 5 mesecev in največ 7 mesecev.

Število oskrbovalnih območij, število rednih preskušanj in število občasnih preskušanj po območjih ZZV in po velikosti oskrbovalnih območij je na str.5 pod tč.2.1.

Vzorčenje se v oskrbovalnem območju opravi v določenem tednu, od ponedeljka do petka, v dopoldanskem času. Dan v okviru določenega tedna izbere vzorčevalec sam po lastni presoji.

Če ima isto oskrbovalno obmoèje določenih več mest vzorčenja, se za vzorčenje na posameznih mestih vzorčenja določi isti dan v tednu.

Za leto 2005 se vzorčenja ne načrtuje v 1.,2.,6.,13.,17.,18.,33.,44.,51., 52. tednu.

Za vzorčenja za redna preskušanja prvi teden vzorčenja (začetek vzorčenja v letu 2005) določi ZZV glede na racionalnost odvzemanja vzorcev glede na geografsko razporejenost oskrbovalnih območij, nato se upošteva zakonitost zaporedja, navedenega pod Tabelo 1.

Natančnejši program - tedenski razpored izvajanja monitoringa pitne vode za redna in občasna preskušanja je v prilogah 4 in 5.

Za vzorčenja za občasna preskušanja se v primeru, da gre za vzorčenje 1 x letno, teden za vzorčenje določi poljubno; pri tem se upošteva potreben razmik med različnimi leti. V primeru, da gre za vzorčenje 2 x letno, se prvi teden določi poljubno v prvi polovici leta in nato upošteva zakonitosti zaporedja, navedena pod Tabelo 2.

Za redna preskušanja se vzorčenje določi oz. časovno razporedi tako, da je število odvzemov po tednih, na celotnem območju ZZV, približno enakomerno razporejeno. Za občasna preskušanja se pri časovnem razporejanju lahko upošteva racionalnost obremenitve laboratorija.

Nabor parametrov za redna in občasna preskušanja ter terenske meritve je v Prilogi 1.

Časovna razporeditev vzorčenja za občasna preskušanja je neodvisna od časovne razporeditve vzorčenja za redna preskušanja, vendar vzorčenje ne sme biti določeno v istem tednu na istem mestu vzorčenja.

V izvajanju monitoringa v letu 2005 bodo vsa določena mesta vzorčenja fiksna.

V letu 2005 se kot mesta vzorčenja za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo ³5001 prebivalcev določijo tista mesta vzorčenja, ki so jih določili območni ZZV v sodelovanju z upravljavci. Za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo ? 5000 prebivalcev za leto 2005 sodelovanje upravljavcev pri doloèitvi mest vzorčenja ni bilo nujno.

Kot mesto vzorčenja za občasna preskušanja se izbere eno od mest, ki so izbrana kot mesta vzorèenja za redna preskušanja.

Pri geografskem razporejanju mest vzorčenja v oskrbovalnem območju se prednostno upoštevata enakomernost geografske razporeditve oz. razvejanost omrežja in gostota prebivalstva.

Kot mesta vzorčenja se praviloma določijo javni objekti, kot so vrtci, šole, gostilne, restavracije ipd., prednostno vrtci, ki obratujejo skozi vse leto. Če v oskrbovalnem območju ni javnega objekta, se doloèi kot mesto vzorčenja bivalni (stanovanjski) objekt.

Če v določenem času (tednu) na določenem mestu vzorčenja (objektu) vzorčenja ni možno opraviti in če ni že določeno nadomestno mesto vzorčenja, vzorčevalec sam določi nadomestno mesto vzorčenja, ki mora biti v neposredni bližini, v istem oskrbovalnem območju, odvzame vzorec in ga odda v preskušanje. Pri določitvi nadomestnega mesta vzorčenja upošteva kriterije vrste objekta iz prejšnjega odstavka. O odvzemu iz nadomestnega mesta vzorčenja in razlogih za to obvesti nosilca monitoringa. Nosilec nadomestno mesto vzorčenja potrdi ali ga zavrne in je treba vzorčenje ponoviti. Če nosilec monitoringa nadomestno mesto vzorčenja zavrne, mora določiti novo trajno ali začasno nadomestno mesto vzorčenja.

Vzorčevalec mora na mestu vzorčenja (v objektu) določiti odvzemno mesto - pipo, iz katere se uporablja hladna voda za pitje ali pripravo hrane, praviloma v kuhinji. Pri izbiri pipe mora vzorčevalec upoštevati tehnične možnosti odvzema in možnosti kontaminacije (nastavki pipe, prostornost okolice, tesnost). Pipa naj bo praviloma kovinska. Uporaba mešalne pipe za odvzem vzorca je dopustna. Vzorčevalec vnese podatke o odvzemnem mestu (prostor, nadstropje, pipa) v informacijski sistem monitoringa.

Če v določenem času (teden) vzorčenja ni možno opraviti na določenem odvzemnem mestu - pipi, vzorčevalec sam določi, v neposredni bližini v tem objektu, nadomestno odvzemno mesto - nadomestna pipa. Pri tem upošteva navedene kriterije iz prejšnjega odstavka. O odvzemu iz nadomestnega odvzemnega mesta in razlogih za to obvesti nosilca monitoringa.

Vsako mesto vzorčenja je opredeljeno s šifro, ki je vezana na oskrbovalno območje. Na mesto vzorèenja bo vezan datum odvzema vzorca in vrsta preskušanja (redno ali občasno).

Preskušanje pitne vode, namenjene za pakiranje se v letu 2005 opravi, časovno poljubno, v obsegu enega rednega in enega občasnega preskušanja. Razmik med vzorčenjem za občasno in redno preskušanje je lahko najmanj 5 in največ 7 mesecev. Vzorec se vzame na mestu, kjer se voda pakira - odvzemno mesto. Seznam pravnih in fizičnih oseb,ki proizvajajo predpakirano pitno vodo, temelji na podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, Ministrstva za okolje, prostor in energijo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Seznam pravnih in fizičnih oseb,ki proizvajajo predpakirano pitno vodo in nabor parametrov so v Prilogi 2 in 3. Mesto vzorčenja in odvzemno mesto določita skupaj vzorčevalec ter pravna in fizična oseba, ki proizvaja predpakirano pitno vodo.

Seznam oskrbovalnih območij za odvzem vzorcev za preskušanje na radioaktivnost v letu 2005 je v Prilogi 4.

Za parametre, ki v pravilniku nimajo določene številčne mejne vrednosti, temveč samo opisno (Priloga I, del C: barva, celotni organski ogljik (TOC), motnost, okus, število kolonij pri 22°C, vonj) je številčno mejno vrednost za potrebe monitoringa v letu 2005 doloèil nosilec monitoringa v sodelovanju z izvajalcem monitoringa za leto 2004. Metode preskušanj teh parametrov predpiše izvajalec.

KRITERIJI ZA NABOR PESTICIDOV

Pri izbiri pesticidov smo upoštevali naslednje kriterije:
Zaradi zahteve Pravilnika o pitni vodi o dveletnih rezultatih smo kot osnovo vzeli nabor pesticidov iz programa iz leta 2004, dodatno smo upoštevali rezultate drugih monitoringov v Sloveniji (ARSO, strokovni nadzor, URSK), evidenco prodaje fitofarmacevtskih sredstev, zahteve Pravilnika o pitni vodi, priporočila avstrijskega pravilnika o pitni vodi, smernice Svetovne zdravstvene organizacije in Agencije za varstvo okolja ZDA (EPA) ter omejenost finančnih sredstev.

Zahteve po geografski določitvi pesticidov, zaenkrat žal ni mogoče upoštevati, saj bi bilo za tako ciljano spremljanje potrebno določiti pesticide za vsako oskrbovalno območje posebej. Za geografsko opredelitev so potrebni podatki o napajanju oskrbovalnega območja (napaja se iz enega ali veè vodnih virov). Zato so potrebni podatki o vodovarstvenih območjih za vsak vir. Teh podatkov zaenkrat ni. Podatke o tem, kateri pesticidi se uporabljajo na posameznem geografsko definiranem območju bo perspektivno možno pridobiti preko MKGP (evidenca uporabe, evidenca maloprodaje), velja za kmetijsko in nekmetijsko uporabo. V okviru HACCP (kemijska tveganja) posameznega sistema, bi lahko imel (moral imeti) podatke posamezni upravljavec. Zaenkrat sistematsko zbranih podatkov o lokacijski uporabi posameznega sredstva ni. Zato je do pridobitve omenjenih podatkov, program naèrtovan enotno za celo Slovenijo.

VZORČENJE PITNE VODE

POGOJI ZA VZORČENJE

Oseba, ki vzorči - vzorčevalec, mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

Vzorčevalec mora usposobljenost za opravljanje terenskih meritev in odvzem vzorcev ter konzerviranje, transport in predajo vzorcev potrditi s preverjanjem znanja. Vzorčevalec mora poznati kriterije določanja odvzemnih mest in kriterije določanja nadomestnih odvzemnih mest. Preverjanje znanja se opravi, ustno in praktično, pred izbranim izvajalcem monitoringa, enkrat letno, po sprejetju programa monitoringa.

Na območju ZZV morajo vzorčenje, za potrebe monitoringa, opravljati isti vzorčevalci območnega ZZV. Vzorčevalec mora imeti namestnika, za katerega veljajo enaki pogoji (izobrazba; usposobljenost; preverjanje znanja). Če območni ZZV vzorčenja, ne more zagotoviti, tega opravi drug ZZV, ki ga določi nosilec monitoringa.

Če sega oskrbovalno območje na območje več ZZV, potem praviloma vzorči na vseh mestih vzorčenja tega oskrbovalnega območja vzorčevalec ZZV, ki sicer vzorči za monitoring na sistemu za oskrbo z vodo, v katerega spada oskrbovalno območje.

Vzorčenje za občasna laboratorijska preskušanja zagotovi izvajalec občasnih laboratorijskih preskušanj.

Za ustrezno in koordinirano delo pri vzorèenju je odgovoren zbrani izvajalec monitoringa.

PRIPRAVA NA VZORČENJE

Pred vzorčenjem vzorčevalec natisne iz Informacijskega sistema monitoringa, za vsako mesto vzorèenja Terenski list, ki ga pripravi nosilec monitoringa.

Terenski list vsebuje naslednje podatke:
1. Naslov (Monitoring pitne vode)
2. Identifikacijska številka vzorca (iz programa monitoringa).
3. Ime in priimek vzorèevalca.
4. Terenske meritve in njihovi rezultati.
5. Datum in čas odvzema vzorca (ura, minuta).
6. Temperatura med transportom vzorca. (pred prvim vzorèenjem in pred oddajo vzorca v laboratorij).
7. Oseba, prisotna pri vzorčenju: ime in priimek, podpis.
8. Podpis vzorčevalca.
9. Opombe (pri prvem vzorèenju vzorèevalec vpiše odvzemno mesto vzorčenja).

Vzorčevalec natisne in izpolni dva enaka Terenska lista za vsak vzorec. Eden bo predan laboratoriju skupaj z vzorcem, drugi bo shranjen v arhiv pri vzorčevalcu (na ZZV). Identifikacijska številka vzorca iz programa monitoringa bo na tedenskem planu, ki ga bo dobil vzorčevalec. Sprejemni laboratorij na Terenskem listu za arhiv potrdi, da je vzorec sprejel.

NAVODILA ZA VZORČENJE PITNE VODE
(Podlaga je v SIST ISO 5667-5:1996)

Mesto vzorčenja (objekt) je določeno v Programu monitoringa. Odvzemno mesto vzorčenja (pipa) doloèi na mestu vzorčenja vzorčevalec (glej: Kriteriji za vzorčenje pitne vode v oskrbovalnem območju (2005)).

Če so na pipi kakršnikoli dodatki npr.: cevi, regulatorji curka ipd, jih je treba pred odvzemom vzorca odstraniti. V kolikor to ni možno, je treba izbrati drugo pipo.

Pipe morajo biti čiste, brez sluzi, maščob, čistilnih, dezinfekcijskih sredstev ali česarkoli, kar bi lahko vplivalo na rezultat preskusov, zato pipo po odstranitvi dodatkov očistimo - obrišemo z brisačo za enkratno uporabo. V kolikor to ni možno, je treba izbrati drugo pipo.

Pipo nato izperemo, vodo pustimo teèi najmanj 2 minuti oziroma do stabilizacije temperature. Curek pri tem naj bo enakomeren, v laminarnem toku srednje jakosti, debelosti svinènika.

MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA

Vzorèenje za mikrobiološka preskušanja se opravi po terenskih meritvah in vzorèenju za kemijsko preskušanje.

Po izpiranju in odvzemu vzorcev za fizikalno kemijska preskušanja pipo zapremo in iztok, z neposredno okolico, obžgemo. Pipo obžigamo s pomoèjo plinskega gorilnika, gaze ali vate, ki jo namoèimo v 70% etilni alkohol in držimo s pinceto. Obžigamo 20 sekund.

Dezinfekcijo z natrijevim hipokloritom (10% raztopina) uporabimo alternativno kot sekundarno metodo tam, kjer obžiganje ni možno (material pipe, stališèe lastnika pipe). Pipo dezinficiramo tako, da sterilno gazo, ki jo držimo s pinceto, namoèimo v natrijev hipoklorit, odcedimo in najprej pobrišemo notranjost pipe (kolikor je mogoèe), nato pa še zunanjost.

Po dezinfekciji z obžiganjem ali s klorovo raztopino pipo ponovno izpiramo 2 minuti. Curek pri tem naj bo enakomeren, v laminarnem toku srednje jakosti, debelosti svinènika.

Po dezinfekciji in izpiranju napolnimo embalažo - curek pri tem naj bo enakomeren, v laminarnem toku srednje jakosti, debelosti svinènika.

Vzorce jemljemo roèno. Embalažo odpremo tik pred odvzemom vzorca. Z eno roko držimo embalažo, z drugo roko jo odpremo. Zamaška (pokrova) ne odlagamo in ga držimo v drugi roki, obrnjenega navzdol. Pri odvzemu ne sme priti do stika vratu embalaže s pipo, drugimi predmeti ali z rokami.

Vzorca naj bo minimalno 500 ml. Embalaže ne napolnimo do vrha - pustimo 2 cm, da je možno vzorec pretresti. Vode ne odlivamo in embalaže ne izpiramo, da ne pride do kontaminacije ali da ne odstranimo tiosulfata.

Embalažo tesno zapremo s pokrovom.

Embalažo zagotavlja in pripravi laboratorij. Embalaža je lahko iz stekla ali iz plastiène mase, lahko je za enkratno ali veèkratno uporabo, materiali in dodatki ne smejo stimulirati ali zavirati rasti mikroorganizmov v vzorcu. Embalaža mora imeti širok vrat.

Embalaža mora biti dodatno embalirana in oznaèena, da je sterilna.

Za vzorèenje klorirane vode mora biti v embalažo dodan tiosulfat. Embalaža z dodanim tiosulfatom se lahko uporabi tudi za vzorèenje neklorirane vode.

Po odvzemu morajo biti vzorci, do preskušanja, shranjeni na temperaturi 2-5 °C. Hlajenje mora biti zagotovljeno takoj po odvzemu ali najkasneje v 15 minutah.
Za spremljanje temperature med transportom vzorca mora biti zagotovljena registracija in zapis temperature. Temperaturo v notranjosti hladilne torbe, hladilnika, hladilnega vozila ipd. merimo pred prvim vzorèenjem in pred oddajo vzorca v laboratorij. Merjenje temperature mora potekati z natanènostjo ± 0,5 °C.

Embalaža mora biti pred odvzemom predhodno ohlajena, zato mora biti do odvzema shranjena na hladnem.

Maksimalni èas od vzorèenja do sprejema vzorca v mikrobiološkem laboratoriju je 6 ur.
§ FIZIKALNO KEMIJSKA PRESKUŠANJA

Pred vzorèenjem se mora vzorèevalec posvetovati z laboratorijem o naèinu vzorèenja, potrebnem volumnu, konzerviranju, transportu in hranjenju vzorcev.

Po izpiranju opravimo najprej terenske meritve: elektrièna prevodnost (EP), koncentracija vodikovih ionov (pH vrednost), koncentracija prostega preostalega klora (DPD metoda). Pri merjenju elektriène prevodnosti se zabeleži tudi temperatura. Merjenje temperature mora potekati z natanènostjo ± 0,5 °C. Navodila za terenske meritve pripravi laboratorij.

Po terenskih meritvah napolnimo pripravljeno embalažo - curek pri tem naj bo enakomeren, v laminarnem toku srednje jakosti, debelosti svinènika.

Embalažo zagotavlja in pripravi laboratorij.

Embalažo iz plastike* uporabljamo pri vzorèenju za naslednje parametre:
- cianidi, aluminij, bor.

Embalažo iz plastike* ali stekla (Na-silicijevega steklo) uporabljamo pri vzorèenju za naslednje parametre:
- amonij, arzen, bromove spojine, klorid, klor, barva, elektroprevodnost, nitrat, nitrit, pH, sulfat, motnost.

Embalažo iz plastike* ali borosilikatnega stekla uporabljamo za parametre:
- kadmij, krom, baker, težke kovine (razen Hg), železo, svinec, mangan, nikelj.

Embalažo iz borosilikatnega stekla ali Na-silicijevega stekla uporabljamo za parameter:
- selen.

Embalažo iz stekla (Na-silicijevega) uporabljamo pri vzorèenju za parametre:
- vonj, oksidativnost, TOC, pesticidi.

Embalažo iz borosilikatnega stekla pa za vzorèenje za naslednje parameter:
-živo srebro.

(*PE, PTFE, PET, PVC, PP)
Kolièine vzorca mora biti dovolj za zahtevano preskušanje in za morebitne ponovitve. Pred vzorèenjem se mora vzorèevalec o volumnu vzorca posvetovati z laboratorijem.

Pri polnjenju embalaže pretoèimo preko embalaže vsaj trikratni volumen vode, preden embalažo zapremo, razen èe embalaža vsebuje že dodane reagente oziroma je posebej pripravljena.

Embalažo obièajno napolnimo do vrha in potopimo zamašek v vzorec tako, da v vzorcu ni zraka. S tem omejimo stresanje med transportom in mešanje vzorca s plinasto fazo.

Embalažo, v kateri nameravamo vzorce zmrzniti ali èe je potrebno vzorce pred uporabo moèno mešati, napolnimo le do ustreznega volumna. Take zahteve laboratorija morajo biti pred vzorèenjem zapisane na embalaži.

Pri vzorèenju pazimo, da pri zapiranju embalaže z zamaški vzorcev ne kontaminiramo. Zamašek, s spodnjo stranjo obrnjen navzdol, držimo v roki. Èe to ni mogoèe, ga odložimo na èisto površino, pokrito s papirnato brisaèo, s spodnjo stranjo navzgor.

Glede na navodila laboratorija pred transportom vzorce še konzerviramo (npr: dodamo natrijev tiosulfat, vzorce po potrebi nakisamo ipd.).

S konzerviranjem vzorce stabiliziramo, pomembno je, da to storimo èimprej (najkasneje v 15 minutah po vzorèenju).

Po odvzemu morajo biti vzorci do preskušanja shranjeni na temperaturi 2-5 °C. Hlajenje mora biti zagotovljeno takoj po odvzemu ali najkasneje v 15 minutah.

Za spremljanje temperature med transportom mora biti zagotovljena registracija in zapis temperature. Temperaturo v notranjosti hladilne torbe, hladilnika, hladilnega vozila ipd. merimo pred prvim vzorèenjem in pred oddajo vzorca v laboratorij. Merjenje temperature mora potekati z natanènostjo ± 0,5 °C.

Maksimalni èas od vzorèenja do zaèetka fizikalno kemijskega preskušanja je 6 ur.

§ SPLOŠNE OPOMBE

Notranje površine hladilne torbe, hladilnika, hladilnega vozila ipd. za transport vzorcev morajo biti èiste in pred transportom suhe. V èasu vzorèenja pitnih vod za potrebe monitoringa se v njih ne sme hraniti nobenih drugih vzorcev npr. živil, odpadnih vod ipd. Po vsaki uporabi naj se notranjost hladilne torbe, hladilnika, hladilnega vozila ipd. oèisti in dezinficira, da se prepreèi kontaminacijo površin embalaže in rok vzorèevalca.

Med transportom ne sme priti do onesnaženja, poškodbe ali polivanja vzorcev. Vzorci naj bodo med transportom zašèiteni pred svetlobo.

Vzorec je treba nedvoumno oznaèiti z Identifikacijsko številko vzorca iz Terenskega lista in ga predati laboratoriju. Laboratorij potrdi sprejem na Terenskem listu.

o ROKI ZA VNOS IN POTRDITEV REZULTATOV PRESKUŠANJ

Roki v katerih bi morali biti rezultati terenskih meritev in preskušanj vzorcev v monitoringu pitne vode vneseni in potrjeni v Zbirki podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo so:
¾ za vnos rezultatov terenskih meritev 2 dni ali v primeru vikenda 4 dni,
¾ 14 dni za redna in obèasna mikrobiološka preskušanja,
¾ 8 dni za redna kemijska preskušanja in
¾ 30 dni za obèasna kemijska preskušanja.

Roki veljajo od dneva odvzema vzorca.

PRILOGE

Priloga 1:
NABOR PARAMETROV ZA REDNA IN OBČASNA PRESKUŠANJA TER TERENSKE MERITVE ZA VODO IZ VODOVODNEGA OMREŽJA V PROGRAMU MONITORINGA (2005)

REDNA PRESKUŠANJA

*mejna vrednost 1: v primeru priprave vode in/ali èe je voda površinska ali èe površinska voda nanjo vpliva
**kode: 1- brez okusa, 2 - z okusom
***kode: 1 - brez vonja, 2 - aromatičen, 3 - vonj zemlje, 4 - zatohel,
5 - vonj po fekalijah, H2S, amonijaku, 6 - kemièni vonj, 7 - vonj po kloru,
8 - vonj po mineralnih oljih in drugih naftnih derivatih, 9 - vonj po fenolih

TERENSKE MERITVE

* Koncentracija prostega preostalega klora se določa z DPD metodo.

OBČASNA PRESKUŠANJA

* mejna vrednost 1: v primeru priprave vode in/ali èe je voda površinska ali èe površinska voda nanjo vpliva
**kode: 1- brez okusa, 2 - z okusom
***kode: 1 - brez vonja, 2 - aromatičen, 3 - vonj zemlje, 4 - zatohel,
5 - vonj po fekalijah, H2S, amonijaku, 6 - kemièni vonj, 7 - vonj po kloru,
8 - vonj po mineralnih oljih in drugih naftnih derivatih, 9 - vonj po fenolih

****Pesticidi zajeti v program monitoringa (2005)

TERENSKE MERITVE

KEMIJSKI PARAMETRI Mejna vrednost parametra/specifikacija Enota Opombe
Električna prevodnost 2500 µS cm -1 pri 20 °C
Temperatura °C
Koncentracija vodikovih ionov (pH vrednost) 6,5 - 9,5 enote pH
Koncentracija prostega preostalega klora - mg/l *
* Koncentracija prostega preostalega klora se določa z DPD metodo.

Priloga 2:
SEZNAM PRAVNIH IN FIZIÈNIH OSEB, KI PREDPAKIRAJO PITNO VODO

Pravne in fiziène osebe, ki predpakirajo pitno vodo:
¾ Dana d.d. (Tuš, Fina),
¾ Fructal živilska industrija d.d. (H2O),
¾ Pivovarna Union d.d. (Zala),
¾ Plastenka Radomlje (Živa, Zlata kaplja, galone za podjetje Karanta),
¾ Vino Brežice (Bistra).

Priloga 3:
NABOR PARAMETROV ZA REDNA IN OBÈASNA PRESKUŠANJA TER TERENSKE MERITVE ZA VODO, NAMENJENO ZA PAKIRANJE V PROGRAMU MONITORINGA (2005)

REDNA PRESKUŠANJA

* mejna vrednost 1: v primeru priprave vode in/ali če je voda površinska ali če površinska voda nanjo vpliva
*kode: 1- brez okusa, 2 - z okusom
**kode: 1 - brez vonja, 2 - aromatičen, 3 - vonj zemlje, 4 - zatohel,
5 - vonj po fekalijah, H2S, amonijaku, 6 - kemièni vonj, 7 - vonj po kloru,
8 - vonj po mineralnih oljih in drugih naftnih derivatih, 9 - vonj po fenolih

TERENSKE MERITVE

KEMIJSKI PARAMETRI Mejna vrednost parametra/specifikacija Enota
Elektrièna prevodnost 2500 µS cm -1 pri 20 °C
Temperatura °C
Koncentracija vodikovih ionov (pH vrednost)* 4,5 - 9,5 enote pH
* Za vodo, namenjeno pakiranju, ki je naravno bogata ali umetno obogatena z ogljikovim dioksidom, je spodnja vrednost lahko še nižja.

OBČASNA PRESKUŠANJA

MIKROBIOLOŠKI PARAMETRI Mejna vrednost Enota
Escherichia coli (E. coli) 0 število/250ml
Enterokoki 0 število/250 ml
Pseudomonas aeruginosa 0 število/250 ml
Koliformne bakterije 0 število/250ml
Število kolonij pri 22 °C 100 število/ml
Število kolonij pri 37 °C 20 število/ml

KEMIJSKI PARAMETRI Mejna vrednost parametra/specifikacija Enota
Aluminij 200 µg/l
Amonij 0,50 mg/l
Barva 0,50 m-1
Celotni organski ogljik (TOC) 4
Klorid 250 mg/l
Mangan 50 µg/l
Motnost* 5;1 NTU
Natrij 200 mg/l
Okus** 1
Sulfat 250 mg/l
Vonj*** 1
Železo 200 µg/l
Antimon 5,0 µg/l
Arzen 10 µg/l
Baker 2,0 mg/l
Benzen 1,0 µg/l
Benzo(a)piren 0,010 µg/l
Bor 1,0 mg/l
Bromat 10 µg/I
Cianid 50 µg/l
1,2-dikloroetan 3,0 µg/l
Fluorid 1,5 mg/l
Kadmij 5,0 µg/I
Krom 50 µg/l
Nikelj 20 µg/l
Nitrat 50 mg/l
Nitrit 0,50 mg/l
[nitrat] mg/l /50 + [nitrit] mg/l /3 ? 1
Pesticidi**** 0,10 µg/l
Pesticidi - vsota 0,50 µg/l
Policiklièni aromatski ogljikovodiki 0,10 µg/l
Selen 10 µg/l
Svinec 10 µg/l
Tetrakloroeten in Trikloroeten 10 µg/l
Trihalometani - vsota 100 µg/l
Živo srebro 1,0 µg/l
* mejna vrednost 1: v primeru priprave vode in/ali èe je voda površinska ali èe površinska voda nanjo vpliva
**kode: 1- brez okusa, 2 - z okusom
***kode: 1 - brez vonja, 2 - aromatièen, 3 - vonj zemlje, 4 - zatohel,
5 - vonj po fekalijah, H2S, amonijaku, 6 - kemièni vonj, 7 - vonj po kloru,
8 - vonj po mineralnih oljih in drugih naftnih derivatih, 9 - vonj po fenolih

**** Pesticidi zajeti v program monitoringa (2005):

metolaklor
atrazin
pendimetalin
klortoluron
2,4-DP
diazinon
bentazon
terbutilazin
prometrin
dikamba
dimetenamid
klorpirifos-metil
izoproturon
trifluralin
MCPP
endosulfan alfa
endosulfan beta
endosulfan sulfat
vinklozolin
metazaklor
metribuzin
MCPA
napropamid
diklobenil
cianazin
sekbumeton
heksazinon
monuron
linuron
monolinuron
klorbromuron
alaklor
desetil-atrazin
desizopropil-atrazin
simazin
propazin
terbutrin
bromacil
2,6-diklorbenzamid
sebutilazin
acetoklor
ametrin
buturon
diuron
fluometuron
metobromuron
metoksuron
neburon
klorfenvinfos
heksaklorobenzen
heksaklorobutadien
pentaklorobenzen
aldrin
dieldrin
lindan (HCH gama, heksaklorocikloheksan)
2,4,5-T
HCH delta
malation
heptaklor
heptaklorepoksid

TERENSKE MERITVE

KEMIJSKI PARAMETRI Mejna vrednost parametra/specifikacija Enota
Elektrièna prevodnost 2500 µS cm -1 pri 20 °C
Temperatura °C
Koncentracija vodikovih ionov (pH vrednost)* 4,5 - 9,5 enote pH
* Za vodo, namenjeno pakiranju, ki je naravno bogata ali umetno obogatena z ogljikovim dioksidom, je spodnja vrednost lahko še nižja.

Priloga 4:
SEZNAM OSKRBOVALNIH OBMOČIJ ZA ODVZEM VZORCEV ZA LABORATORIJSKO PRESKUŠANJE PITNE VODE NA RADIOAKTIVNOST V OKVIRU MONITORINGA 2005

V dogovoru z Upravo RS za varstvo pred sevanji smo doloèili 14 oskrbovalnih območij na katerih bodo odvzeti vzorci za izvedbo monitoringa radioaktivnosti, odvzeli bomo tudi en vzorec vode namenjene za pakiranje. Navodila za odvzem pripravi izvajalec monitoringa radioaktivnosti. Vzorèenje se opravi v sklopu vzorčenja za občasna preskušanja. Mesto vzorčenja izbere izvajalec vzorčenja v okviru določenega oskrbovalnega območja. Čas vzorčenja izbere izvajalec vzorčenja v dogovoru z izvajalcem monitoringa.

SEZNAM OSKRBOVALNIH OBMOČIJ ZA LABORATORIJSKO PRESKUŠANJE VZORCEV PITNE VODE NA RADIOAKTIVNOST V OKVIRU MONITORINGA 2005
ŠT. ZZV IME SISTEMA ZA OSKRBO S PITNO VODO ŠTEVILO UPORABNIKOV REGIJA IME OSKRBOVALNEGA OBMOÈJA ŠTEVILO UPORABNIKOV
1 CE VELENJE - ŠOŠTANJ 42000 CE R1 VELENJE 28 240
2 CE BREŽICE 15 473 CE BREŽICE 15 473
3 LJ KOÈEVJE - RIBNICA- SODRAŽICA 31905 LJ KOÈEVJE 20 462
4 LJ LJUBLJANA 322000 LJ OS HRASTJE JARŠKI BROD 40 000
5 KP VODOVOD ILIRSKA BISTRICA 10719 KP VODOVOD ILIRSKA BISTRICA 10 719
6 KP KRAŠKI VODOVOD 17700 KP VODOVOD BRESTOVICA 16 300
7 KR JESENICE -PERIČNIK 14623 KR JESENICE PERIČNIK 14 623
8 KR RADOVNA - BLED - LESCE 11540 KR RADOVNA - BLED 11 540
9 MB MARIBOR 169000 MB OBMOČJE 2 HOČE - MIKLAVŽ 37 000
10 MB KP ORMOŽ 17000 MB ORMOŽ 17 000
11 MS GORNJA RADGONA 10500 MS GORNJA RADGONA 10 500
12 NG HUBELJ 22750 NG AJDOVŠČINA, NOVA GORICA 22 750
13 NM NOVO MESTO STOPIÈE 12559 NM NOVO MESTO STOPIČE 12 559
14 RK RAVNE - LOKALNI VODOVOD 5475 RK RAVNE 2 4502
15 VODA NAMENJENA ZA PAKIRANJE

Storitve: