Storitve:

Plastične vrečke velajo danes za enega najbolj izrazitih znakov potrošništva na svetu. Najdemo jih tako rekoč vsepovsod. Praktičnost in uporabnost jim dajejo lastnosti kot so: lahkost, cenovna dostopnost, vodoodpornost, enostavna uporaba.
Vse te lastnosti pa so pripomogle, da so plastične nakupovalne vrečke postale nepogrešljiv del našega vsakdanjika.

Kako nastane vrečka (govorimo o plastični nakupovalni vrečki)?
Surovina za proizvodnjo plastične nakupovalne vrečke je lahko nafta, naravni plin ali drugi petrokemični derivat, ki so v tovarnah plastike pretvorjeni v verige vodika in ogljika, bolj znanih kot polimeri. Polietilen je nato nadaljno toplotno obdelan in stisnjen v želeno obliko. Tipična vrečka je težka le nekaj gramov.

Zakaj potem problem z vrečkami? Količina le teh je najbolj problematična. Količina porabe plastičnih nakupovavlnih vrečk je gromozanska. Tovarne po svetu so proizvedle 4 – 5 biljonov plastičnih vrečk v letu 2002 – od velikh vreč za smeti, do debelejših nakupovalnih vrečk, do tistih najtanjših, ki jih ponavadi dobimo zastonj v trgovinah. Kot zanimivost naj omenim, da Severna Amerika in Evropa porabita skoraj 80% te količine. Poraba samih nakupovalnih vrečk znaša od 500 – 1000 milijard vrečk na leto – kar je več kot 1 miljon vrečk na minuto. Ocenjuje se da so Evropske države med večjijmi uporabniki le teh (ocene za Slovenijo znašajo 300-600 milijonov vrečk na leto oziroma 150-300 na osebo). Približno 60 do 100 milijonov sodov nafte je letno potrebne za proizvodnjo plastičnih vrečk. Zaradi proizvodnje plastičnih vreč se letno v ozračje spusti na tone emisij ogljikovega dioksida. Če bi npr.: v Veliki Britaniji prepovedali plastične vrečke, bi bil učinek enak kot če bi iz prometa vzeli 18.000 avtomobilov.

Kakšen je vpliv plastičnih vrečk na okolje? V naravnem okolju plastične vrečke potrebujejo od 20 pa tudi do 1000 let, da razpadejo. Vendar pri tem ne izgnjijejo, saj niso biorazgradljive. Enostavno razpadejo na zelo majhne delčke, nekakšen plastičen prah. Ne glede na velikost, ti delčki ostanejo vedno neprebavljivi za vse vrste živih bitij na zemlji, v zraku in v morju. Letno zaradi plastičnih vrečk pogine na stotine morskih želv in drugih živali, ki plastične vrečke zamenjajo za hrano.Večina plastičnih vrečk ne pride do smetišč, pač pa končajo na ograjah, drevesih, v grlih ptic, v odtokih in na obrežjih rek in kanalov.
Da imajo plastične vrečke škodljiv vpliv na okolje se odraža tudi skozi ukrepe, ki so jih uvedle določene države. Npr.: Kitajska je prepovedala vrečke, ki se v trgovskih centrih deliljo zastonj. Irska je sprejela ukrep plačevanja vrečk, ki je pripomogel k temu, da se je uporaba vrečk zmanjšala za 95 procentov.
Amerika, San Francisco je postalo prvo mesto, ki je prepovedalo plastične vrečke v nakupovalnih centrih in drogerijah. Številne Afriške države so že prav tako prepovedale uporabo plastičnih vrečk. Vse več držav sledi ukrepu prevedi uporabe plastičnih vrečk.

Kdaj lahko naredimo?
Uporabljamo vrečke, ki so za večkratno uporabo.
Uporabljamo nakupovalne torbe iz blaga.
Vrečko, kot odpadek, odvržimo med plastične odpadke.
Na trgu pa se že dajo dobiti tudi vrečke, ki so narejene iz biorazgradljivega materiala.

Res da so plastične vrečke zelo uporabne, vendar samo tistih nekaj trenutkov, ko moramo nakupljene stvari prinesti iz trgovine do avta –doma. In mogoče, samo v razmislek, a res potrebujemo pastično vrečko za sleherno dobrino, ki jo kupimo v trgovini?

Lidija Baša, dipl. sanit. ing.